|
V: Zakaj se program odloči, da bo raje oblikoval NPH, kot skupino UBE (če se mora odločiti za eno), čeprav je UBE izbralo več učencev kot NPH?Ko vse te izbirne predmete vnesemo v skripto, gremo na računanje urnika preko skupin. O: Intuitivno bi rekli naj se oblikuje skupina UBE, ker je več učencev kot primarno izbiro izbralo ta izbirni predmet. Kljub temu bo program lahko oblikoval skupino NPH, čeprav je ta predmet izbralo manj učencev.
| Program se odloči za oblikovanje skupine UBE: | | Poraba z utežmi: Prim. 1.sek. 2.sek. 3.sek. 3,6,9 3,5,7 3,4,5 Učenec1 UBE POK SLZ RIC Učenec2 UBE SLZ SZS SPH Učenec3 UBE SLZ SZS SPH Učenec4 UBE SLZ SZS SPH Učenec5 UBE SLZ SZS NPH Učenec6 UBE SLZ SZS NPH Učenec7 UBE SLZ SZS RIC Učenec8 UBE SLZ SZS RIC Učenec9 NPH POK RIC SLZ 9 7 5 Učenec10 NPH POK RIC SLZ 9 7 5 Učenec11 NPH POK SLZ SPH 6 5 4 Učenec12 NPH RIC SLZ SPH 6 5 4 Učenec13 NPH SLZ POK SPH 3 3 3 Učenec14 NPH SLZ POK SPH 3 3 3 | | PORABA: 36 30 24 | | Program se odloči za oblikovanje skupine NPH: | | Poraba z utežmi: Prim. 1.sek. 2.sek. 3.sek. 3,6,9 3,5,7 3,4,5 Učenec1 UBE POK SLZ RIC 6 5 4 Učenec2 UBE SLZ SZS SPH 3 3 3 Učenec3 UBE SLZ SZS SPH 3 3 3 Učenec4 UBE SLZ SZS SPH 3 3 3 Učenec5 UBE SLZ SZS NPH 3 3 3 Učenec6 UBE SLZ SZS NPH 3 3 3 Učenec7 UBE SLZ SZS RIC 3 3 3 Učenec8 UBE SLZ SZS RIC 3 3 3 Učenec9 NPH POK RIC SLZ Učenec10 NPH POK RIC SLZ Učenec11 NPH POK SLZ SPH Učenec12 NPH RIC SLZ SPH Učenec13 NPH SLZ POK SPH Učenec14 NPH SLZ POK SPH | | PORABA: 27 26 25 | Odločitev je odvisna od velikosti uteži, ki jih določimo za posamezne neidealne situacije. V našem primeru je neidealna situacija to, da učenec ne dobi izbirnega predmeta, ki ga ima najraje, ker skupina za ta predmet ne bo oblikovana in mu bo zato dodeljen nadomestni predmet. Za vsakega učenca imamo 3 nadomestne izbire, ki pa niso enakovredne. Recimo učenec 1 ima nadomestne predmete POK, SLZ in RIC, od katerih mu je najljubši POK, SLZ manj, še manj pa RIC. Od tega kakšne uteži bomo dali 1.sekundarni, 2.sekundarni in 3.sekundarni izbiri je odvisno, kakšen bo končen izbor, za katerega želimo, da je čim boljši za celoto, torej čim bolje za vsakega posameznika oziraje se na vse ostale. V spodnji tabeli je prikazano, kako se program odloča na podlagi točk porabe, ki jih prispevajo uteži v neidealnih situacijah. Primer z utežmi 3,6,9: S tem, ko smo določili uteži 3,6,9, smo določili, da je 2.sek. izbira 1-krat slabša od 1.sek.izbire, 3.sek. izbira pa 2-krat slabša od 1.sek. izbire. Če se oblikuje skupina UBE, potem preostane učencema 9 in 10 tretji nadomestni predmet (skupini POK in RIC se ne bosta oblikovali, ker ju je želelo še manj učencev), učencema 11 in 12 drugi nadomestni predmet in učencema 13 in 14 prvi nadomestni predmet. To skupaj znaša 36 točk porabe. Če pa se oblikuje skupina NPH, potem bo imel učenec 1 drugi nadomestni predmet, učenci 2 do 8 pa prvi nadomestni predmet, kar skupaj znese 27 točk porabe in je to za celoto ugodneje. V tem primeru smo določili, da sta drugi in tretji nadomestni predmet bistveno slabša od prvega, zato se je program bolj »sekiral« zaradi učencev 9 do 14 v primeru oblikovanja skupine UBE, kot zaradi učencev 1 do 8 v primeru oblikovanja skupine NPH. Primer z utežmi 3,4,5: Če pa uteži nastavimo tako, da drugi in tretji nadomestni predmet ne odstopata toliko od prvega (3,4,5), pa bo program oblikoval skupino UBE in ne NPH. |
Monday, 06 September 2010
