Preverite kaj zmoreta iUrnik – program za sestavljanje šolskega urnika in WoShi – razporejanje in planiranje dela delavcev.

breakday slj – med vsemi urami predmeta slj v vsakem posameznem razredu mora biti
vsaj enkrat vsaj en dan prost

breakday slj(5a) – med vsemi urami predmeta slj v oddelku 5a mora biti vsaj enkrat vsaj
en dan prost

breakday slj(5a 5b) – med vsemi urami predmeta slj v oddelkih 5a in 5b mora biti vsaj enkrat
vsaj en dan prost

breakday ni1-1 tja(7a) – med vsemi urami skupine ni1-1 in predmeta tja v oddelku 7a mora biti
vsaj enkrat vsaj en dan prost

Če imamo predmete z različnimi oznakami, so pa dejansko isti predmet in želimo, da ukaz breakday
zajame vse, potem uporabimo *. Na primer, če imamo kemijo označeno z kem in še kem.l za kemijo z laborantom in želimo da se ure teh dveh predmetov ne zvrstijo v dva zaporedna dneva, potem ukaz zapišemo takole:

breakday kem*

Če zapišemo ukaz takole:

breakday kem kem.l

bosta predmeta lahko na zaporedne dni, ne bo pa na zaporedne dni več ur kem in več ur kem.l

Ukaz breakday deluje samo v okviru enega oddelka.

Sorodni ukazi: break, breakgeneral, breaktea, breakcla

S tem ukazom dodajamo nove možnosti pri sestavljanju šolskega urnika z umetno inteligenco.

schoolbuscap 1-2/1-5(68) 6-8/1-5(56)

schoolbuscap 3/1-5(60) 9/1-5(64)

• 1-2/1-5(68) 1. in 2. uro od ponedeljka do petka se lahko pripelje do maksimalno 68 vozačev (avtobus in kombi)
• 3/1-5(60) 3. uro od ponedeljka do petka se lahko pripelje do maksimalno 60 vozačev (avtobus)
• 6-8/1-5(56) po 6. 7. in 8. uri se lahko odpelje do maksimalno 56 vozačev
• 9/1-5(64) po 9. uri se lahko odpelje do maksimalno 64 vozačev

Zaradi tega smo v iUrnik dodali opcijo, s katero lahko za vsako uro vsakega dneva specificirate kapaciteto prihodnih in odhodnih avtobusov, kar pomeni, da nikoli ne bo več učencev na avtobusu, kot je specificirano. Do sedaj se to ni računalo povsem avtomatsko in smo morali nekatere korekcije delati ročno, sedaj je ta kontrola v celoti vključena v izračunavanje urnika.

Število ur, ko avtobusi pripeljejo in odpeljejo učence je poljubno, kakor tudi kapaciteta avtobusov na vsako posamezno uro.

Primer:

• avtobusi prihajajo do 3 ure, kapaciteto avtobusa pa smo za vse 3 ure prihoda nastavili na max 60 učencev
• nekaj pouka smo raztegnili na 9. uro
• avtobusi odhajajo od 6. do 9. ure. Kapaciteta avtobusov pri odhodih je prav tako nastavljena na max 60 učencev

Z umetno inteligenco poskušamo avtomatizirati čim več postopkov pri izračunu šolskega urnika.

Princip delovanja je nekoliko različen, vendar smo oboje zajeli v vnosu podatkov. Najprej naredite obvestila učencem in njihovim staršem, kaj je sploh na izbiro, ko pa se proces zaključi gredo podatki naprej v urnik.

Rešitev je posebej “zanimiva” v sedmem razredu, kjer se letos prvič kombinirajo tako OIP kot NIP.

Kar se urnika in izračunavanja tiče, pa je za iUrnik vse po starem. Že dolgo obvlada raznorazne kombinacije skupinskih predmetov, različnih oddelkov in razredov in mu izračun zaradi tega ne bo bistveno otežen. Čeprav vsem drugim, ki bi delali urnik kako drugače, verjetno bo.

V SGLŠ Postojna že kar nekaj let uspešno sestavljamo urnik z vašim programom.

Naj podam nekaj misli, ki bodo mogoče k uporabi spodbudile kakšnega novega uporabnika, oziroma k bolj samostojni uporabi kakšnega že obstoječega uporabnika.

Ko sem pred leti dobila vašo ponudbo in prvič odprla vaš program sem bila popolnoma razočarana, saj kljub večkratnim poskusom nisem znala vnesti v program popolnoma nič. Programi, ki sem jih uporabljala prej so bili zasnovani popolnoma drugače. Mogoče me niste popolnoma prepričali niti na prvem seminarju, ker je bilo vnašanja veliko in nobenih konkretnih rezultatov. Potem je nastopila moja lastnost vztrajnosti in radovednosti, kako pa bi vseeno šlo. Po seminarju sem doma dokončala vnos vseh podatkov in po nasvetu g. Tomaža računalnik pustila preko noči, da je sam računal urnik. Zjutraj pa sem bila popolnoma očarana nad programom saj mi je sestavil že skoraj celoten urnik, ostalo je še par nerazporejenih ur za katere pa sem ugotovila, da sem se pri vnosu zmotila.

Kaj bi pri sestavi urnika še posebej pohvalila:

• v SGLŠ Postojna imamo zaradi narave dela (delo gozdarjev na terenu, lesarjev v delavnici in zdravstvenikov v kabinetih) veliko blok ur, ki trajajo tudi do 7 šolskih ur. Program ob vseh kombinacijah to zmore sam.
• v SGLŠ Postojna imamo nekaj specializiranih učilnic, ki so zasedene po 35 ur na teden od pon. 1. šolska ura do petka 7. šolska ura. Tudi to zmore sam.
• neprestano iskanje novih kombinacij. Program se ne ustavi ob delni sestavi urnika in ti samo še javi, da naprej ne more, ampak melje dalje in išče možne kombinacije.

Z gotovostjo lahko trdim, da z res malo računalniškega znanja lahko zelo hitro sam izdelaš urnik za svojo šolo. Tak urnik je tudi zagotovo najboljši saj samo mi poznamo specifike naših šol.

Kaj bi priporočila za v bodoče:

• ima težavo, ki jo z vami še nisem pregovorila in vas tudi še nisem prosila za pomoč, ko objavim urnik na spletni strani ostajajo v seznamu še učitelji, ki ne poučujejo več na naši šoli in jih tudi ni v seznamu za aktualno šolsko leto
• mogoče bi bilo dobro, da bi se enkrat letno srečevali na neki obliki seminarjev, kjer bi nam vi predstavili novosti, mi pa bi si izmenjali izkušnje in rešitve

Še posebej pa bi pohvalila vašo odzivnost. Vedno, pa četudi je to sobota zvečer razumete mojo stisko, da res nujno potrebujemo vašo pomoč, da bom lahko nadaljevala z delom. Saj veste, da urnik vedno sestavljamo zadnje dni, ker je predvsem pri srednjih šolah oblikovanje oddelkov in skupin delo zadnjih dni. V bodoče si želim, da bi urnik lahko tudi sami administratorji uvažali v eAsisteta in bi tako pridobili par dragocenih dni.

Želim še veliko uspehov v bodoče.

LP Marjeta

V prispevku je prikazana rešitev za izdelavo urnika, ki se uporablja v izobraževalnem procesu. Zagotoviti optimalen urnik, ki upošteva zahteve učencev, učiteljev, zakone, prostorske in časovne omejitve ter druge zahteve predstavlja izredno kompleksen in tehnološko zahteven proces. V prispevku je prikazan model na katerem temelji iUrnik, njegove lastnosti in posamezni moduli urnika. Sledi predstavitev dela z urnikom, ki je logično in procesno zasnovan, kar olajšuje delo pri pripravi, obdelavi in posredovanju podatkov tako učencem kot učiteljem. V zadnjem delu so podana priporočila in smernice, ki jih lahko opazimo pri sodobnih urnikih tako doma kot v svetu. Dobro zasnovan in izdelan urnik predstavlja temelj za kvaliteten izobraževalni proces, ki v veliki meri prispeva k zadovoljstvu učencev kot tudi učiteljev.

Primer:

• setdaycycle praksa(3e)  praksa1(3e) – praksi v 3e  naslednji dan sledi praksa1 v 3e
• setday fiz(1a)  kem(1c) – zaporedje različnih predmetov v različnih oddelkih
• setday geo(9b)  geo(9b)

Ukaz velja za vse ure predmeta. Če je fizike in kemije po dve uri, bo zaporadje fizika – kemija (npr. pon – tor) in še enkrat fizika – kemija (npr. čet – pet).

Če želite zaporedje samo ene ure, potem uvedite novo ime (npr. fiz.1 in kem.1, ki trajata po eno uro),  spremenite pa trajanje fiz in kem, ki naj trajata samo eno uro, tako, da bo vsota ur pravilna.

Če želite da velja zahteva za razred in učitelja v predmetniku pri delovnem času navedete LFCT, LCT ali FCT. CT pomeni za class in teacher.

Kadar prihaja do delitev predmeta na skupine ali zaradi nečesa želite narediti dva predmeta, označujte takole:

• najprej standardna oznaka – bo šla v eDnevnik ali eRedovalnico
• potem pika
• potem pa vaša interna oznaka skupine

Primeri:

• mat – standardna oznaka
• mat.h7b – matematika, skupina b (to je lahko 2 skupina)  v 7 razredu
• mat.h71 – matematika, skupina 1 v 7 razredu
• mat – oddelčna matematika (vsi učenci so prisotni)
• mat.n – nivojska matematika ( prisotni poimenski učenci)

Pri tem ne pozabite, da se predmeti, ki imajo enako oznako do pike lahko odvijajo istočasno (če se ne križa učitelj ali kateri učenec) in če tega ne želite morate uporabiti poseben ukaz apart.

Nekateri poimenski predmeti se tvorijo avtomatsko s programom iUrnik. Največ jih lahko nastane zaradi delitve učencev v skupine (TIT, GOS,…) ali zaradi DSP, ko skupina razpade, ker imajo nekateri DSP. Program mora vedeti kdo je v skupini, ker drugače nima informacije o čakajočih in tudi ne more sestaviti konsistentnega urnika.

Primer je npr. matematika, ko odide eden ali več učencev od pouka k DSP – za vsak dogodek v urniku posebej. Primer:

• 3 x je matematika za ves oddelek ali vso skupino
• 1 x pa za npr. dva učenca manj, ki sta šla vsak k svojemu DSP-ju.

Rezultat sta dva predmeta:

• mat – matematika z vsemi učenci
• mat.1 – matematika z vsemi učenci, razen dveh, ki sta pri DSP

Primer je tudi npr. TIT, ko je v razredu npr. 25 učencev, omejitev skupine pa je 20. Program bo sam razdelil učence tako, kot najbolje odgovarja urniku (zato da npr. istočasno lahko poteka TIT ali MME):

• tit – osnovni vnešen predmet

iUrnik bo naredil

• tit.7a-1 – tu je npr 13 učencev
• tit.7a-2 – tu pa ostalih 12

Vsaki poimenski skupini program iUrnik doda na koncu -1, če pa jih je več pa še -2, -3,…, zato da vemo katera skupina to je (tudi če je samo 1).

Na ta način se bo pri uvozu urnika v eDnevnik oznaka do pike prenesla v nadpredmet – nadrejeni predmet, oznaka za piko pa je interna šolska.