20. 08. 2018 |
Tudi letos nas boste našli na sejmu Feel the FUTURE. Prikazali bomo rešitve na osnovi evolucijske AI – Umetna inteligenca v praksi Preverite kaj zmoreta iUrnik – program za sestavljanje šolskega urnika in WoShi – razporejanje in planiranje dela...
6. 07. 2018 |
Ta ukaz preprečuje, da bi se vse ure enega predmeta zvrstile v zaporednih dnevih. Med temi urami mora biti vsaj en prost dan. Če je predmeta 2 uri, potem mora biti med njima vsaj 1 prost dan. Če je predmeta 3 ali 4 ure, potem se ne smejo vse zvrstiti v treh oziroma štirih dnevih, ampak mora biti med njimi vsaj enkrat vsaj en prost dan. breakday slj – med vsemi urami predmeta slj v vsakem posameznem razredu mora biti vsaj enkrat vsaj en dan prost breakday slj(5a) – med vsemi urami predmeta slj v oddelku 5a mora biti vsaj enkrat vsaj en dan prost breakday slj(5a 5b) – med vsemi urami predmeta slj v oddelkih 5a in 5b mora biti vsaj enkrat vsaj en dan prost breakday ni1-1 tja(7a) – med vsemi urami skupine ni1-1 in predmeta tja v oddelku 7a mora biti vsaj enkrat vsaj en dan prost Če imamo predmete z različnimi oznakami, so pa dejansko isti predmet in želimo, da ukaz breakday zajame vse, potem uporabimo *. Na primer, če imamo kemijo označeno z kem in še kem.l za kemijo z laborantom in želimo da se ure teh dveh predmetov ne zvrstijo v dva zaporedna dneva, potem ukaz zapišemo takole: breakday kem* Če zapišemo ukaz takole: breakday kem kem.l bosta predmeta lahko na zaporedne dni, ne bo pa na zaporedne dni več ur kem in več ur kem.l Ukaz breakday deluje samo v okviru enega oddelka. Sorodni ukazi: break, breakgeneral, breaktea, breakcla S tem ukazom dodajamo nove možnosti pri sestavljanju šolskega urnika z umetno...
15. 09. 2015 |
Z ukazom schoolbuscap povemo kolikšna je kapaciteta avtobusa in ob kateri uri prihaja ali odhaja. iUrnik bo potem poskušal vse vozače prilagoditi voznemu redu, da učenci ne bi čakali na pouk ali na avtobus. schoolbuscap 1-2/1-5(68) 6-8/1-5(56) schoolbuscap 3/1-5(60) 9/1-5(64) 1-2/1-5(68) 1. in 2. uro od ponedeljka do petka se lahko pripelje do maksimalno 68 vozačev (avtobus in kombi) 3/1-5(60) 3. uro od ponedeljka do petka se lahko pripelje do maksimalno 60 vozačev (avtobus) 6-8/1-5(56) po 6. 7. in 8. uri se lahko odpelje do maksimalno 56 vozačev 9/1-5(64) po 9. uri se lahko odpelje do maksimalno 64...
9. 04. 2015 |
Za veliko osnovnih šol so prevozi otrok dejstvo, ki ga je potrebno vgraditi v urnik, če želimo manj prevozov in nečakajoče učence. Tudi avtobus postane del urnika, pravzaprav učilnica. S tem se izračun urnika dodatno zakomplicira in postane še bolj kompleksen, je pa to rešljiv problem za iUrnik. Zaradi tega smo v iUrnik dodali opcijo, s katero lahko za vsako uro vsakega dneva specificirate kapaciteto prihodnih in odhodnih avtobusov, kar pomeni, da nikoli ne bo več učencev na avtobusu, kot je specificirano. Do sedaj se to ni računalo povsem avtomatsko in smo morali nekatere korekcije delati ročno, sedaj je ta kontrola v celoti vključena v izračunavanje urnika. Število ur, ko avtobusi pripeljejo in odpeljejo učence je poljubno, kakor tudi kapaciteta avtobusov na vsako posamezno uro. Primer: avtobusi prihajajo do 3 ure, kapaciteto avtobusa pa smo za vse 3 ure prihoda nastavili na max 60 učencev nekaj pouka smo raztegnili na 9. uro avtobusi odhajajo od 6. do 9. ure. Kapaciteta avtobusov pri odhodih je prav tako nastavljena na max 60 učencev Z umetno inteligenco poskušamo avtomatizirati čim več postopkov pri izračunu šolskega...
7. 04. 2015 |
V programu iUrnik so podprti obvezni in neobvezni izbirni predmeti. To pomeni, da poleg ponudbe obveznih izbirnih predmetov (OIP), lahko vnesete tudi ponudbo neobveznih izbirnih predmetov (NIP). Princip delovanja je nekoliko različen, vendar smo oboje zajeli v vnosu podatkov. Najprej naredite obvestila učencem in njihovim staršem, kaj je sploh na izbiro, ko pa se proces zaključi gredo podatki naprej v urnik. Rešitev je posebej “zanimiva” v sedmem razredu, kjer se letos prvič kombinirajo tako OIP kot NIP. Kar se urnika in izračunavanja tiče, pa je za iUrnik vse po starem. Že dolgo obvlada raznorazne kombinacije skupinskih predmetov, različnih oddelkov in razredov in mu izračun zaradi tega ne bo bistveno otežen. Čeprav vsem drugim, ki bi delali urnik kako drugače, verjetno...
2. 02. 2015 |
Pozdravljeni! V SGLŠ Postojna že kar nekaj let uspešno sestavljamo urnik z vašim programom. Naj podam nekaj misli, ki bodo mogoče k uporabi spodbudile kakšnega novega uporabnika, oziroma k bolj samostojni uporabi kakšnega že obstoječega uporabnika. Ko sem pred leti dobila vašo ponudbo in prvič odprla vaš program sem bila popolnoma razočarana, saj kljub večkratnim poskusom nisem znala vnesti v program popolnoma nič. Programi, ki sem jih uporabljala prej so bili zasnovani popolnoma drugače. Mogoče me niste popolnoma prepričali niti na prvem seminarju, ker je bilo vnašanja veliko in nobenih konkretnih rezultatov. Potem je nastopila moja lastnost vztrajnosti in radovednosti, kako pa bi vseeno šlo. Po seminarju sem doma dokončala vnos vseh podatkov in po nasvetu g. Tomaža računalnik pustila preko noči, da je sam računal urnik. Zjutraj pa sem bila popolnoma očarana nad programom saj mi je sestavil že skoraj celoten urnik, ostalo je še par nerazporejenih ur za katere pa sem ugotovila, da sem se pri vnosu zmotila. Kaj bi pri sestavi urnika še posebej pohvalila: v SGLŠ Postojna imamo zaradi narave dela (delo gozdarjev na terenu, lesarjev v delavnici in zdravstvenikov v kabinetih) veliko blok ur, ki trajajo tudi do 7 šolskih ur. Program ob vseh kombinacijah to zmore sam. v SGLŠ Postojna imamo nekaj specializiranih učilnic, ki so zasedene po 35 ur na teden od pon. 1. šolska ura do petka 7. šolska ura. Tudi to zmore sam. neprestano iskanje novih kombinacij. Program se ne ustavi ob delni sestavi urnika in ti samo še javi, da naprej ne more, ampak melje dalje in išče možne kombinacije. Z gotovostjo lahko trdim, da z res malo računalniškega...
10. 10. 2014 |
Za konferenco INFORMATION SOCIETY 2014 so Ogris Vid, Kofjač Davorin in Urh Marko (FOV Kranj in Algit d.o.o.) pripravili članek: “Urnik kot temelj zadovoljstva v izobraževalnem procesu: primer iUrnik”, prav tako pa smo imeli predstavitev, ki si jo lahko ogledate tukaj. Povzetek članka: V prispevku je prikazana rešitev za izdelavo urnika, ki se uporablja v izobraževalnem procesu. Zagotoviti optimalen urnik, ki upošteva zahteve učencev, učiteljev, zakone, prostorske in časovne omejitve ter druge zahteve predstavlja izredno kompleksen in tehnološko zahteven proces. V prispevku je prikazan model na katerem temelji iUrnik, njegove lastnosti in posamezni moduli urnika. Sledi predstavitev dela z urnikom, ki je logično in procesno zasnovan, kar olajšuje delo pri pripravi, obdelavi in posredovanju podatkov tako učencem kot učiteljem. V zadnjem delu so podana priporočila in smernice, ki jih lahko opazimo pri sodobnih urnikih tako doma kot v svetu. Dobro zasnovan in izdelan urnik predstavlja temelj za kvaliteten izobraževalni proces, ki v veliki meri prispeva k zadovoljstvu učencev kot tudi...
5. 08. 2014 |
Včasih želite, da si nekateri predmeti sledijo po dnevih. Za zaporedje v dodatnih zahtevah uporabite ukaza setday ali setdaycycle. Razlika med ukazoma je ta, da setdaycycle dopušča tudi zaporedje petek – ponedeljek, medtem ko setday tega ne dopušča. Primer: setdaycycle praksa(3e) praksa1(3e) – praksi v 3e naslednji dan sledi praksa1 v 3e setday fiz(1a) kem(1c) – zaporedje različnih predmetov v različnih oddelkih setday geo(9b) geo(9b) Ukaz velja za vse ure predmeta. Če je fizike in kemije po dve uri, bo zaporadje fizika – kemija (npr. pon – tor) in še enkrat fizika – kemija (npr. čet – pet). Če želite zaporedje samo ene ure, potem uvedite novo ime (npr. fiz.1 in kem.1, ki trajata po eno uro), spremenite pa trajanje fiz in kem, ki naj trajata samo eno uro, tako, da bo vsota ur...
5. 08. 2014 |
Že dolgo obstaja ukaz s katerim ste lahko zahtevali, da je nek predmet prvi, zadnji ali prvi ali zadnji v dnevu, veljal pa je samo za oddelek. To vnesete tako, da pri delovnem času navedete LF, L ali F (1-7/1-5 LF). Če želite da velja zahteva za razred in učitelja v predmetniku pri delovnem času navedete LFCT, LCT ali FCT. CT pomeni za class in...
8. 07. 2014 |
Kratica predmeta naj bo v skladu s predmetnikom – ministrstvo (kadar to ne gre, kot pri predmetu ODA, postopajte po svojih logičnih standardih). Kadar prihaja do delitev predmeta na skupine ali zaradi nečesa želite narediti dva predmeta, označujte takole: najprej standardna oznaka – bo šla v eDnevnik ali eRedovalnico potem pika potem pa vaša interna oznaka skupine Primeri: mat – standardna oznaka mat.h7b – matematika, skupina b (to je lahko 2 skupina) v 7 razredu mat.h71 – matematika, skupina 1 v 7 razredu mat – oddelčna matematika (vsi učenci so prisotni) mat.n – nivojska matematika ( prisotni poimenski učenci) Pri tem ne pozabite, da se predmeti, ki imajo enako oznako do pike lahko odvijajo istočasno (če se ne križa učitelj ali kateri učenec) in če tega ne želite morate uporabiti poseben ukaz apart. Nekateri poimenski predmeti se tvorijo avtomatsko s programom iUrnik. Največ jih lahko nastane zaradi delitve učencev v skupine (TIT, GOS,…) ali zaradi DSP, ko skupina razpade, ker imajo nekateri DSP. Program mora vedeti kdo je v skupini, ker drugače nima informacije o čakajočih in tudi ne more sestaviti konsistentnega urnika. Primer je npr. matematika, ko odide eden ali več učencev od pouka k DSP – za vsak dogodek v urniku posebej. Primer: 3 x je matematika za ves oddelek ali vso skupino 1 x pa za npr. dva učenca manj, ki sta šla vsak k svojemu DSP-ju. Rezultat sta dva predmeta: mat – matematika z vsemi učenci mat.1 – matematika z vsemi učenci, razen dveh, ki sta pri DSP Primer je tudi npr. TIT, ko je v razredu npr. 25 učencev, omejitev skupine pa je 20....
